Košarica

 

0

Košarica je prazna.

 
 

MIKROBIOM - kako pomemben je? Vpliv starosti in zunanjih dejavnikov

MIKROBIOM - kako pomemben je? Vpliv starosti in zunanjih dejavnikov

31.05.2024

Človeško telo naseljujejo številni mikroorganizmi – bakterije, glivice, virusi, enocelični evkarionti...., ki imajo pomembno vlogo pri razvoju svojega gostitelja – nas. Skupni izraz za vse te organizme je MIKROBIOTA, skupni genom mikrobov pa MIKROBIOM. Mikrobiota desetkrat presega število človeških celic – prevladujoče so bakterije. Po ocenah, v človeškem črevesju prebiva 500-1000 različnih vrst bakterij. Dva prevladujoča razreda, ki predstavljata 90% sta:

• Bacteroidetes
Bakteroidi (~50 % mikrobiote) so Gram negativni anaerobi, ki kljub prisotnosti želodčne kisline in prebavnih encimov kolonizirajo celoten gastrointestinalni trakt, vključno z ustno votlino in želodcem.
• Firmicutes
Firmicutes (večina jih ima gram pozitivno celično strukturo) igrajo pomembno vlogo v razmerju med črevesnimi bakterijami in zdravjem ljudi. Številni člani tega razreda v črevesju razgradijo ogljikove hidrate, ki jih telesni encimi ne morejo prebaviti, kot so prehranske vlaknine in rezistentni škrob. Ta proces se imenuje fermentacija
Ostalih 10% predstavljajo drugi razredi:
• Proteobacteria
Proteobakterije so glavna skupina (filum) bakterij. Vključujejo široko paleto patogenov, kot so Escherichia, Salmonella, Vibrio, Helicobacter in številni drugi pomembni rodovi. Druge so prostoživeče in vključujejo številne bakterije, odgovorne za fiksacijo dušika
• Actinobacteria
Aktinobakterije proizvajajo sekundarne metabolite, ki imajo antibiotične, protiglivične in protirakave lastnosti.
• Verrucomicrobia
Verrucomicrobiota je vrsta gramnegativnih bakterij, ki vsebuje le nekaj opisanih vrst. Ugotovljene vrste so bile izolirane iz sladke vode, morskega okolja in prsti ter človeških iztrebkov. Verrucomicrobia je bakterija, ki razgrajuje mucin in se nahaja v črevesni sluznici, ki prispeva k zdravju črevesja in homeostazi glukoze ter deluje kot vmesnik med človeškim črevesnim mikrobiomom in tkivi gostitelja.

Ta sestava ostaja v osnovi stabilna – vzpostavi se v zgodnjem življenjskem obdobju (v treh letih po rojstvu). Relativno število bakterij in njihova raznolikost pa se dinamično spreminjata glede na genetske in okoljske dejavnike gostitelja. Stabilnost se začne s starostjo spreminjati in se razlikuje od posameznika do posameznika.
Poleg črevesja se kompleksi deli mikrobioma nahajajo tudi v:
• Ustna votlina
• Koža
• Dihala
• Sečila
• Reproduktivni sistem
Tu opravlja različne presnovne funkcije, zagotavlja odpornost na patogene in uravnava imunski sistem.
Izkazalo se je, da je spreminjanje črevesne mikrobiotike z ustrezno prehrano, uporabo probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov obetavna strategija za zdravo staranje in ugodno vpliva na starostno pogojene spremembe.

Pridobivanje mikrobiote v zgodnjem življenjskem obdobju

Dojenčki pridobijo mikrobioto precej zgodaj v življenju – prenatalno in postnatalno. Dobijo jo od matere in okolice, njena sestava pa je odvisna od:
• Načina poroda
• Načina hranjenja
• Uporabe antibiotikov
• Zdravja matere med nosečnostjo
Prenatalno pridobivanje mikrobov poteka med nosečnostjo preko posteljice, kar dokazuje prisotnost DNA Lactobacillus in Bifidobacterium v posteljici tako vaginalno kot s carskim rezom rojenih otrok.
Način poroda je še eden izmed ključnih dejavnikov sestave mikrobiote. Vaginalno rojeni dojenčki imajo mikrobioto zelo podobno materinim vaginalnim mikrobnim združbam:
• Bifidobacterium
• Lactobacillus
• Provotella
• Sneathia spp.
S carskim rezom rojeni dojenčki pa imajo mikrobioto podobno mikrobioti materine kože, kjer prevladujejo:
• Staphylococcus
• Corynebacterium
• Propionibacterium spp
Pomemben, čeprav velikokrat sporen, je tudi kraj rojstva – bolnica ali doma.
Vaginalno rojeno otroci v bolnici imajo največkrat Clostridium difficile (Odstop enterocitov in vnetje črevesja povzročita s C. difficile povezana drisko (CDAD), ki se včasih razvije v hud psevdomembranski kolitis (PMC) in paralitični ileus. Okužba se pridobi iz endogenega vira ali iz spor v okolju, kar je najlažje med bivanjem v bolnišnici.), ki ga otroci rojeni doma nimajo. Povezujejo ga z astmo in ekcemi v prvih 6-7 letih življenja.
Poleg kraja rojstva pa ima vlogo pri oblikovanju mikrobiote tudi lokacija. V severni Evropi je veliko Bifidobacterium, dojenčki južne Evrope imajo precej bolj raznoliko mikrobioto – v njen prevladujeta predvsem Bacteroides in Lactobacillus.
Po rojstvu je pridobivanje mikrobiote odvisno od prehrane. Dojenčki, hranjeni z materinim mlekom in tisti, hranjeni z mlečno formulo, se razlikujejo po sestavi črevesnih mikrobov, kar je hkrati povezano z njihovim imunskim, nevrološkim in presnovnim razvojem.
Seveda je materino mleko čudovito. V materinem mleku so prisotni:
• Streptococcus
• Lactobacillus
• Bifidobacteria
Dojenje prispeva k pridobivanju Straphylococcus spp. iz areolarne kože matere.
Kolostrum, začetno materino mleko je edinstveno in se po svoji mikrobni sestavi razlikuje od zrelega mleka. Bakterijske združbe v kolostrumu pripadajo rodovom:
• Staphylococcus (prevladuje S. Epidermidis)
• Streptococcus (prevladuje S. Salivaris)
• Pseudomonas
• Prevotella
• Bacteroides
Če primerjamo črevesni ekosistem zdravega dojenega dojenčka in dojenčka, hranjenega z mlečno formulo, ta kaže začetno prevlado fakultativnih anaerobov, vključno z Streptococcus in Lactobacillus, kasneje pa obligatnih anaerobov, kot sta Bifidobacterium in Lactobacillus. Po drugi strani pa imajo dojenčki, hranjeni z mlečno formulo Clostridium XVIII, Lachnospiraceae incertae sedis, Enterococcus , Veillonella in Streptococcus.
Propionibacterium služi kot pomembno ozadje za razlikovanje med dojenimi in s formulo hranjenimi dojenčki, saj ga je v vzorcih blata dojenih znatno več.
Prehod na trdo hrano povzroči vdor drugega razreda mikrobov, ki so podobni odrasli mikrobioti.

Na začetno pridobivanje mikrobiote pomembno vpliva uporaba antibiotikov pri materah in dojenčkih. Izpostavljenost dokazano povzroča ekološko neravnovesje v dojenčkovem črevesju, za katero je značilna zmanjšana mikrobna raznolikost, ki ovira ustrezen razvoj imunskega sistema.

Indeks telesne teže matere in povečanje telesne teže med nosečnostjo so odločilni dejavniki za vzpostavitev zdravega črevesnega ekosistema pri novorojenčkih. Pri otrocih mater s prekomerno telesno težo ali mater, ki so med nosečnostjo pridobile prekomerno težo, je v primerjavi z otroki mater z normalno telesno težo opaziti preveliko število STAFILOKOKOV:
• Akkermansia muciniphila,
• Bacteroides
• Clostridium difficile
ter premajhno število bakterij Bifidobacterium, kar je povezano s tveganjem debelosti.
Relativni delež Bifidobacterium in Clostridium coccoides uravnava večjo oziroma manjšo telesno težo. Materina telesna teža spreminja tudi sestavo materinega mleka glede citokinov in mikrobiote, kar posledično vpliva na dojenčkov razvoj. Matere s prekomerno telesno težo imajo v mleku nižje ravni transformativnega rastnega faktorja-β2 (TGF-β2) in topnega CD14 (sCD14), ter višje ravni IL-6. Večje število Akkermansia muciniphila uravnava raven IL-6 v kolostrumu mater s prekomerno telesno težo, kar pa je povezano z manjšim številom bifidobakterij pri dojenčkih, zaradi česar so ti izpostavljeni tveganju za debelost.

Bakterijske združbe na različnih mestih telesa novorojenčka, in sicer v ustni votlini, črevesju, na koži in v nosu ter žrelu, so si med seboj zelo podobne.
Pionirske mikrobne skupnosti ustne votline, vključno s streptokoki in stafilokoki, se pridobijo v prvih 24 urah po rojstvu z dihanjem, dojenjem in stikih z okoliškimi ljudmi. Kompleksna ustna mikrobna skupnost s prevladujočimi streptokoki, hemofilusi, neiserijami in veillonelo se vzpostavi pri približno 5 mesecih starosti. Na mikrobno raznolikost v ustni votlini vpliva izpostavljenost okoljskim dejavnikom, kot so način hranjenja, uvajanje trdne hrane in zobovje.

Koža človeškega telesa predstavlja obsežen vmesnik z okoljem, na njej pa prevladuje tudi raznolika komenzalna mikrobiota, ki ima ključno vlogo pri razvoju gostiteljevega imunskega sistema proti tujim patogenim organizmom. Koža novorojenčka je strukturno podobna koži odraslega človeka, vendar ima drugačen presnovni profil, izpostavljenost okolju in imunsko aktivnost. Zgodnji kolonizatorji neonatalne kože so materini sevi, ki kolonizirajo kožo kmalu po rojstvu.

Začetna mikrobiota dojenčkov je zelo dinamična in se spreminja v nekaj urah, dneh, mesecih in letih življenja. Spremembe ne opazimo le v mikrobni raznolikosti, temveč tudi v relativnem bogastvu različnih sevov. Ta nihanja večinoma opazimo do starosti treh let, nato pa dosežemo mikrobni okvir, podoben odraslemu, ki se s časom postopoma stabilizira.

Spreminjanje mikrobiote s starostjo

Ekološko stabilen in zdrav mikrobiom vključuje bakterijske in nebakterijske skupnosti, ki živijo v skoraj vseh delih telesa, vključno z gastrointestinalnim traktom, kožo, vagino, ustno votlino itd... Številčnost človeške črevesne mikrobiote se spreminja skupaj s staranjem gostitelja in se kaže v širjenju ali zmanjševanju nekaterih mikrobnih vrst, za katere je znano, da so sočasno povezane s starostnimi posledicami za zdravje.
Če upoštevamo črevesne mikrobne združbe, je dojenčkovo črevo v prvih dveh mesecih starosti primarno kolonizirano s populacijami fakultativnih anaerobov, ki spadajo med enterobakterije, vključno z E. coli, Klebsiella in Enterobacter, ter koagulaza-negativnimi stafilokoki. Ko se dojenček stara in se približuje odrasli dobi, se velikost populacije teh fakultativnih anaerobov postopoma zmanjšuje in kmalu jih prevladajo obligatni anaerobi, ki jih vodita Bifidobacterium in Clostridium. Glavni razlog za spremembo mikrobne sestave v prvih letih življenja je sprememba prehranskih substratov z mleka na trdno hrano, ki vsebuje neprebavljive ogljikove hidrate. Mlečna prehrana spodbuja rast in razmnoževanje bakterij, ki lahko učinkovito presnavljajo mlečne oligosaharide, vključno s topnimi in sklenjenimi glikani (Glikani so molekule sladkorja, ki obdajajo in spreminjajo beljakovine v našem telesu). Tako pri dojenčkih prevladujejo:
• Lactobacillus
• Bifidobacterium longum subsp. infantis ATCC15697,
• Bacteroides fragilis
• Bacteroides vulgatus
Z vnosom trdne hrane se začne razvijati mikrookolje, podobno okolju odraslih, ki je ugodno za rast bakteroidetov in firmicutov. Prehrana bogata z vlakninami omogoča rast koristnih mikrobov, obogatenih predvsem s Prevotella in Xylanibacter, ki hidrolizirajo prehransko celulozo in ksilan ter proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, vključno z acetatom, propionatom in butiratom, ki zagotavljajo zaščito pred vnetji in neinfekcijskimi boleznimi debelega črevesa, medtem ko zahodnjaška prehrana z veliko maščob in sladkorja povzroča propustnost črevesja in endotoksemijo.

Številne raziskave so namenjene ugotavljanju mikrobiota dolgoživosti. Zdrava mikrobiota dolgoživih zajema:
• Clostridium XIVa
• Lachnospiraceae
• Akkermansia
• Ruminococcaceace
Raznolikost mikrobiote je direktno povezana z zdravjem.

Koža je največji telesni organ, v kateri se zadržuje množica različnih mikroorganizmov, s prevladujočimi grampozitivnimi bakterijami:
• Staphylococcus
• Propionibacterium
• Corynebacterium
• ter glivičnim rodom Malassezia
Tudi mikrobiota kože se s starostjo spreminja. Pri mlajših najdemo več Propionibacterium spp., pri stoletnikih pa so odkrili potencialno patogene bakterije sevov Staphylococcus in Streptococcus spp.

Mikrobne združbe nožnice imajo pomembno vlogo pri spodbujanju homeostaze in preprečevanju patogenih bakterij. V nožnici prevladujejo bakterije, ki proizvajajo mlečno kislino, vključno z:
• Lactobacillus iners
• L. crispatus,
• L. gasseri
• L. jensenii.
Zaščito zagotavljajo tako, da z mlečno kislino znižujejo pH nožnice, proizvajajo vodikov peroksid in bakteriocine ter se s patogenimi sevi spopadajo za hranila in prostor. Sestava vaginalnega mikrobioma se spreminja s hormonskimi spremembami, povezanimi s starostjo, zaradi česar se okolje iz nevtralnega/ rahlo alkalnega v otroštvu spremeni v kislo ob nastopu pubertete in ponovno v alkalno ob menopavzi. Menopavza povzroči fiziološke spremembe v vaginalnem okolju, spremlja jo izčrpavanje Lactobacillusa in povečanje biotske raznovrstnosti z obogatitvijo Prevotelle, Porphyromonasa, Peptonipjilusa in Bacillusa.

Študije o starostnih spremembah ustnega mikrobioma so še vedno redke. S starostjo pride do premika ustnega mikrobioma od osnovne mikrobiote k parodontalnim patogenom. Analiza ustnega mikrobioma pri starejših, ki živijo v domovih za ostarele, je prikazala manjšo raznolikost v primerjavi s tistimi, ki živijo samostojno. V domovih za ostarele imajo več Streptococcus, Actinomyces, Selenomonas, Bacilli in manj Campylobacter in Fusobacterium.

Dejavniki gostitelja in okolja, ki s starostjo vplivajo na mikrobioto

Fiziologija gostitelja

Fiziologija gostitelja se s starostjo drastično spreminja in je eden ključnih dejavnikov, ki oblikujejo strukturo mikrobioma. Življenjsko dobo lahko podaljšamo z ustreznim načinom življenja, ki pri starejših prepreči disbiozo:
MUCIN
(Mucini, glavne komponente zunajcelične sluznice, ki ščitijo in vlažijo epitelije sesalcev, so glikokonjugati z visoko molekulsko maso (154 do > ali = 7000 kDa) s stotinami oligosaharidnih verig v O-glikozidnih povezavah z beljakovinskim ogrodjem)
Mucin zagotavlja zaščitno oblogo prebavil in preprečuje infiltracijo mikrobov skozi epitelne celice. Zmanjšanje proizvodnje mucina s starostjo vodi v kronični vnetni odziv zaradi neurejene infiltracije mikrobov – lahko govorimo o propustnosti prebavnega trakta. S starostjo se lahko zgodi, da družine Clostridiaceae, Akkermansiaceae, Bifidobacteriaceae in Bacteroidaceae uporabljajo mucin kot vir hranil. Ugotovljeno je bilo, da dajanje Akkermansia muciniphila, močnega induktorja nastajanja mucina, ublaži s starostjo povezano izgubo mucina, kar pri živalskih modelih izboljša imunsko in zdravstveno stanje ter podaljša življenjsko dobo.
Povečana prepustnost črevesja je pomemben vzrok črevesne disbioze. Izguba proteinov tesnilnega spoja, kot sta zonulin (Visoke ravni zonulina v serumu lahko klinike opozorijo na prisotnost povečane prepustnosti črevesja pri njihovih bolnikih. Ker je zonulin edini znani regulator reverzibilne črevesne prepustnosti, se lahko biomarker uporablja za spremljanje terapevtskih posegov, namenjenih obnovitvi funkcije črevesne pregrade. Zonulin je beljakovina, ki poveča prepustnost tesnih stikov med celicami stene prebavnega trakta. Leta 2000 so ga odkrili Alessio Fasano in njegova ekipa na Medicinski fakulteti Univerze v Marylandu.)
in klavdini (Claudini so tetraspanski transmembranski proteini tesnih stikov. Določajo pregradne lastnosti te vrste medceličnega stika med plazemskimi membranami dveh sosednjih celic, na primer v endoteliju ali epiteliju.), med nenadzorovanim provnetnim odzivom povzroči izgubo številnih mikrobnih družin. Vnetje nizke stopnje s povišanimi ravnmi vnetnih citokinov, kot sta IL-6 in TNF-α, prispeva h krhkosti in kroničnim vnetnim motnjam. Disbioza vodi do motenj v razvoju monocitov, nevtrofilcev in tkivnih makrofagov, ki so pomembni za ohranjanje celovitosti črevesja.

Prehrana

Sestavine prehrane, kot so makrohranila, ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe, imajo ključno vlogo pri uravnavanju raznolikosti črevesnega mikrobioma in spremembi človeške mikrobiote.
Bogastvo in raznolikost človeške mikrobiote se zmanjšata ob uživanju nasičenih maščobnih kislin, tako pri odraslih, kot dojenčkih. Poseganje po prehrani z visoko vsebnostjo maščob lahko pri zdravih odraslih povzroči povišano raven bakteroidov Bacteroides in Alistipes, ki je obratno sorazmerna z vrstami Faecalibacterium in je v sorodu s presnovnimi produkti, povezanimi s kardiovaskularnimi in presnovnimi motnjami.

Uživanje omega-3 polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), ki so znane po protirakavih in protivnetnih učinkih, poveča število nekaterih bakterij, ki proizvajajo butirat.
Poleg vrste beljakovin, ima pri določanju odziva ključno vlogo tudi njihov vir – ali so živalskega ali rastlinskega izvora. Dosledno uživanje beljakovinsko bogate prehrane ima za posledico obogatitev z vrstami, odpornimi na žolč, kot so Bacteroides, Alistipes in Bilophila, ter zmanjšanje saharolitičnih vrst, kot so Roseburia, Ruminococcus bromii in Eubacterium rectale.
Uživanje beljakovinske prehrane rastlinskega izvora, kot so glikirane grahove beljakovine, pri ljudeh znatno poveča število laktobacilov in bifidobakterij s hkratno proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin. Z ogljikovimi hidrati bogata prehrana selektivno spodbuja razvoj mikrobnih vrst, ki imajo sposobnost njihove prebave. Ogljikovi hidrati, zaužiti v obliki vlaknin, ki jih najdemo v sadju, žitih, zelenjavi in mlečnih izdelkih, vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote, ki pa je omejena na vrsto in trajanje vnosa.
Dolgotrajno uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov poveča zvrst Prevotella. Bifidobakterije, ki razgrajujejo arabinoksilan, so bile odsotne v populacijah lovcev in nabiralcev z zmanjšano prehrano z žiti.
Neprebavljivi ogljikovi hidrati ugodno vplivajo na znatno povečanje rodov, kot so Firmicutes, z vrstami, kot so Ruminococci, Eubacterium in Roseburia, medtem ko majhen vnos ogljikovih hidratov vodi v znatno zmanjšanje števila Firmicutes in Bifidobacteria, ki proizvajajo butirat, skupaj z nizko ravnjo butirata v blatu pri debelih osebah.
Prehrana z nizko vsebnostjo vlaknin/zelenjave in visoko vsebnostjo nasičenih maščob/sladkorjev bistveno prispeva k šibkemu mikrobiomu.

Prehranski dodatki

Različne kemične molekule hranilnih snovi uravnavajo presnovo gostitelja s spodbujanjem izločanja encimov in drugih regulatornih molekul ter usmerjajo imunski odziv v smeri bakterijske kolonizacije.
SCFA (kratkoverižne maščobne kisline), kot so butirat, propionat, acetat, mlečna in ocetna kislina, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju proliferacije epitelijskih celic in krepitvi izražanja proteinov tesnilnega spoja. Poleg teh ključnih molekularnih funkcij imajo SCFA precej pomembno vlogo kot vir energije za rezidenčne mikrobe in tako ohranjajo njihovo raznolikost.
Vitamin D je še ena spremenljivka, ki uravnava mikrobno sestavo črevesja in homeostazo tkiv - z upravljanjem komponent adaptivnega imunskega sistema: Treg, Th17, Th1 in celic B. Deluje na receptor vitamina D (VDR), jedrni receptor, ki se izraža v imunskih celicah in epitelijskih celicah debelega črevesa. Povečano razmerje aktiviranega vitamina D, tj. razmerje med hormonom in prohormonom, poveča mikrobno raznovrstnost z bakterijami, ki proizvajajo butirat, vključno s Firmicutes v črevesju. Te bakterije, ki proizvajajo butirat, sintetizirajo SCFA (kratkoverižne maščobne kisline), ki jih imunske celice debelega črevesa in enterociti uporabljajo za proizvodnjo energije in nadaljnjo sintezo 1,25-dihidroksikolekalciferola. To dvosmerno medsebojno delovanje vzdržuje tako tkivno kot imunsko homeostazo. Vsaka motnja v njunem medsebojnem delovanju, bodisi zaradi motene biosinteze vitamina D bodisi zaradi odsotnosti VDR ali obojega, povzroči črevesno disbiozo s povečano vsebnostjo Bacteroides in Proteobacteria ter zmanjšano vsebnostjo Lachnospiraceae, Lachnobacillaceae in Ruminococcaceae, kar je povezana s povečanim tveganjem za razvoj avtoimunskih obolenj. Poleg tega vitamin D spodbuja tudi mikrobno sintezo vitamina B in hkrati vzdržuje normalno raven Actinobacteria, Firmicutes, Bacteroidetes in Proteobacteria ter preprečuje razvoj ateroskleroze in avtoimunih obolenj.

Zdravila - antibiotiki

Antibiotike uživamo za preprečevanje patogenih okužb, vendar vplivajo tudi na mikrobioto, zato lahko njihovo dolgotrajno uživanje resno poruši zdrav mikrobiom.

Starostno povezane bolezni in njihov vpliv na mikrobioto

Fiziološki proces staranja prispeva k nastanku številnih bolezni, zmanjšanje raznolikosti črevesne mikrobiote s starostjo pa je dokazano močan dejavnik tveganja. S starostjo povezane bolezni, kot so vnetne bolezni črevesja, rakavo obolenje, nevrološke bolezni (Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza), bolezni presnove (debelost, diabetes), mišično-skeletna obolenja (krhkost kosti, osteoporoza, revmatoidni artritis, putika) naj bi bile povezane tudi z mikrobno disbiozo. Povečana prepustnost črevesne sluznice s starostjo povzroči nenadzorovan vnos bakterijskih produktov, kot so lipopolisaharidi, kar vodi do okrepljenega vnetnega odziva s povečano cirkulacijsko ravnijo provnetnih citokinov tumorskega nekroznega faktorja (TNF) in interlevkina-6 (IL-6). To jasno prikazuje, da je mikrobiota pri starejših posameznikih ključni dejavnik tveganja za vnetja.
Med različnimi terapevtskimi posegi, ki temeljijo na mikrobiomih, je veliko število študij pokazalo, da imajo probiotični in prebiotični posegi s presaditvijo fekalne mikrobiote (FMT) pomembno vlogo pri zdravljenju številnih bolezni, ki so povezane z mikrobiomom.

Zaključek

K vnetju nagnjeno okolje črevesja starejših določa izhodišče za različne s starostjo povezane motnje, zlasti presnovne motnje. V tem primeru lahko natančne molekularne podrobnosti o spremembah fiziologije gostitelja, ki jih na celični ravni posreduje mikrobna skupnost, izboljšajo zdravje. Študije, povezane z obvladovanjem s starostjo povezanih bolezni, zdravili in odzivom kompleksne mikrobiote, so intenzivno področje raziskav, ki bodo vzpostavile personalizirano mikrobno terapijo kot alternativno terapevtsko možnost. Enoten pristop za pridobivanje in analizo podatkov ter obsežno združevanje s kliničnimi raziskavami po vsem svetu bo pomagal pri odkrivanju preventivnega zdravljenja za bolezni, povezanega s starostjo, kot posledica spremembe mikrobioma.

VIR:
Human Microbiome: Implication of Age and External factors: Hilal Bashir, Anchal Bawa, Rashmi Kumar

 

Prijava na e-novice

Prijavite se na naše e-novice ter bodite obveščeni o naših novostih, akcijah ...

    1. AFC d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 

Prijava na e-novice

 

Prijavite se na naše e-novice ter bodite obveščeni o naših novostih, akcijah ...

    1. AFC d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.