Rakavo obolenje in glivice

24.06.2020

Dr. Simocini je ubral drugačen korak zdravljenja rakavih pacientov. Je zdravnik, onkolog, ki pa je zaradi nasprotovanja sistemu oz. lahko bi rekli, lastnega, morda tudi samosvojega razmišljanja, izgubil licenco in končal v zaporu. Je res šarlatan, amater, prevarant in je izvajal prakso, ki je povzročala škodo ljudem? Na to vprašanje je izredno težko odgovoriti ali soditi, brez da bi poznali njegovo razmišljanje in način dela. Zanimajo nas izključno dejstva, ki jih želimo predstaviti - mnenje si tako in tako potem vsak ustvari sam. In verjetno lahko največ informacij pridobimo iz njegove knjige - "Cancer is a fingus - A Revolution in Tumor Therapy". Pa poglejmo, kaj je želel povedati in in na kakšen način je to predstavil:

Uvod

Genetika, ki je glavno področje, na katerega stavi onkologija, je praktično odpovedala. Neskončno teorij, ki temelji na encimskih in receptorskih procesih, ni prineslo nobenih rezultatov. Ni pa nikogar, ki bi razmišljal drugače in jo nadomestil s čim, kar bi resnično delovalo. Kako bi lahko pozdravili tako imenovane degenerativne bolezni - raka, bolezni srca, duševne bolezni? Glede na Darwinovo teorijo, te bolezni na povzroča okolje ali geni, kot se je do danes verjelo, ampak infekcije. Torej se je potrebno posvetiti mikrobiologiji. Dejstvo je, da je razen bakteriologije, znanje na tem področju še vedno zelo omejeno, posebno ko pridemo do virusov, glivic, plesni ter parazitov, katerih patogeno delovanje je malo poznano. Moje mnenje je, da bi s pomočjo raziskav na področju mikologije - preučevanja glivic, lahko našli pravilen odgovor za problem tumorjev.
Ogromno dokazov kaže na to, da bi bila to prava pot. Raziskave bi potrdile moj pristop - vse tipe raka povzročajo glivice. Infekcija z glivicami - kot vrsta kandide, lahko razloži, zakaj se pojavi tumor in znanost bi morala raziskati to povezavo in rešiti problem raka enkrat za vedno.
Glede na moje osebne izkušnje, je edina snov, ki je učinkovita proti razpršenim novotvorbam soda bikarbona. V letih praktičnega izvajanja terapije - dovajanje sode bikarbone v tkiva direktno preko ven in arterij sem dokazal, da je možno doseči umik novih tvorb pri številnih bolnikih in pri nekaterih popolno ozdravitev.
Namen te knjige je razložiti ta nov, preprost postopek boja z boleznijo, ki je izredno uničujoča. Upam, da bo moja teorija začetka vsake rakave tvorbe kot posledica glivic priznana in da bo usmerjenost moderne medicine potekala v tej smeri - iskanje zdravil proti glivicam in terapijo, ki bi jih hitro uničila, brez kakršnihkoli stranskih posledic za organizem.

Poglavje 1: Zakaj je rak še vedno med nami?

Glavno razlog je sistem, ki preprečuje svobodomiselnost in kreativnost, ki bi lahko poiskala pravo rešitev. Vodijo ga farmacevtska podjetja in vlade. Bitka proti raku tako poteka na dveh frontah - kot bolezni same po sebi in proti tistim, ki želijo zadržati svoje privilegije. Zahodna medicina je že 50 let v temi v primeru boja proti raku in virusom. Tako kot se danes smejemo zdravljenju s puščanjem krvi v srednjem veku, tako se bodo mogoče bodoče generacije smejale zdravljenju raka z obsevanjem in zastrupljanjem bolnikov. Realno je stopnja preživetja kemoterapije 2-3%, kar skoraj ni omembe vredno. Vse ostalo je marketing za hvaljenje ortodoksne onkologije. Ni naključje, da lahko rečemo, da je v primeru tumorja večje velikosti, smrtnost 99,99%.
Verjamem, da je moj pristop racionalen, logičen, znanstven in human. Temelji na konceptu raka kot infekcije, ki jo je možno ustrezno zdraviti in pozdraviti. Nič ne bom povedal narobe, če rečem, da je edina snov, ki je danes učinkovita proti kandidi, soda bikarbona.
Novi pristopi k poznavanju medicine
Rak je za ortodoksno medicino še vedno skrivnost, kljub izjemnim naporom in denarju, ki se vlaga v raziskave. Trenutno stanje onkologije je žalostno, številke preživetja so smešno majhne. Medicino je potrebno jemati kot skupek bioloških in ostalih dejavnikov v današnjem svetu.
Logična pomanjkljivost determinizma
Determinizem - vsi dogodki so vnaprej določeni. Razumevanje patogenih organizmov ni zadostno za razumevanje bolezni. Narava in realnost imata bogastvo, ki ga ne morejo zajeti zakoni determinizma. Pravilno vprašanje, ki bi ga morali danes uporabljati je "Zakaj se je nekaj zgodilo?" in je "Kako se je nekaj zgodilo". Vzrokov za pojav določene bolezni je lahko neskončno.
Simptomi
Simptomi običajno ne prikazujejo specifična bolezni. Za razumevanje bolezni je potrebno vedno poiskati prave vzroke.

Poglavje 2: Zgodovina odkritij

Preberite sami, v koliko vas zanimajo različni zgodovinski pristopi.

Poglavje 3: Kandida, nova teorija raka

Začetno razmišljanje
V groben lahko rečemo, da lahko bolezni, glede na njihov izvor, razdelimo na notranje in zunanje. Bolezni, ki prihajajo od znotraj imenujemo endogene, zunanje eksogene. Tiste, ki imajo elemente obeh, pa imenujemo mešane.
Če razumemo vsa tri področja, potem je odnos med terapevtskimi metodami in patologijo veliko enostavnejši. Enostavno lahko ugotovimo, da endogene bolezni vključujejo vso neravnovesje in pomanjkanje energije osebe (duhovno, intelektualno, fizično, prehransko, genetsko...). Eksogene bolezni pa so posledica poškodb organizma zaradi zunanjih vzrokov in nesreč, kot tudi zaradi infekcij. Mešane bolezni pa so posledica obeh faktorjev.
Predlagana shema je enostavna, vendar je v realnosti precej otežena, saj je izredno težko poiskati vpliv posameznih komponent, posebno ker vpliv zunanjih faktorjev različno vpliva na vsakega posameznika.
Za premagovanje bolezni je potrebno delovati na vseh nivojih in doseči ravnovesje organizma. To v principu lahko dosežemo z uporabo dveh principov. Zdravnik se mora aktivno vključiti v proces zdravljenja, kar pomeni, da ne uporablja samo obstoječe postopke in rutine, ampak se v proces vključi s svojim razumevanjem in humanostjo. Kot drugo, vsak raziskovalec, biolog ali farmacevt se ne more preprosto zakleniti v laboratorij in preizkušati neskončno sestavin. Razumeti mora vzroke in ozadje, šele potem lahko eksperimentira in oceni svoje rezultate.
Današnja medicina je povsem pozabila na mikrobiologijo, ki je edino učinkovito orodje za doseganje rezultatov. Znanost bi se morala obrniti k iskanju resničnega vzroka pojava bolezni - infekciji.
Poglejmo dejstva o raku, ki jih poznamo v tem trenutku:
1. Tumorji spadajo v področje kroničnih bolezni.
2. Tumor lahko napade katerokoli področje, tkivo v človeškem telesu.
3. Povzročajo oslabitev organizma do točke kaheksije (je sindrom, pri katerem presnovne spremembe, po vsej verjetnosti povzročene zaradi kroničnega delovanja vnetnih dejavnikov, vodijo do shiranosti oz. izgube telesne mase, ki se je ne more nadomestiti samo s prehrano).
4. Odgovorni so za celo vrsto simptomov, ki se manifestirajo v nespecifični generalni oslabitvi organizma.
5. Izzovejo simptome, ki so usodnejši, če je organizem mlajši.
6. Redko povzročajo visoko temperaturo, razen v terminalni fazi.
7. Konvencionalne terapije stanje velikokrat samo poslabšajo.
8. V nekaterih primerih čudežno izginejo, umaknejo se brez razumljivega vzroka.
9. Če so v benigni obliki - vedno cista, niso smrtno nevarni.
10. Njihov nastanek lahko umetno povzročimo z uporabo različnih tehnik - uporaba sevanja, virusov in drugih toksičnih snovi.
11. Povzročajo razgradnjo tkiv.
12. Pojavljajo se v tkivih.
13. Velikokrat se smatra, da jih povzroča genetska napaka.
14. Nikoli ne napadejo mišic.
15. Velikokrat se pojavijo zaradi vnaprejšnjih pataloških dejavnikov (razjede, ciroza, polipoza...).
16. Vedno se pojavijo zaradi več medsebojno prepletenih dejavnikov.
Zgornja dejstva nas vodijo v način razumevanja nastanka tumorjev v povsem drugi smeri, kot jo ima današnja onkologija, ki upošteva samo endogene elemente.
Smiselno je razmišljat na drugačen način in razumeti sledeče dejstva:
a) Če pravi vzrok tumorjev ni poznan, potem ni legitimno, da nadaljujemo in propagiramo trenutno teorijo.
b) Pojma "invazivno" in "metastaze" morata biti jasno ločena - prvi ima lokalni pomen, drugi je posledica oz. rezultat prvega. Torej sta zelo različna glede na vzrok in z vidika patogenosti. Kako je možno, da organizem kar naenkrat generira samouničevalni mehanizem? To nima nobene logične razlage.
c) V določenih primerih se tumor lahko umakne, izgine, razgradi, kar pomeni, da je teorija o endogenih vzrokih težko verjetna.
d) Bolj verjetna je teorija, da je tumor vzrok zunanjih dejavnikov, zaradi njihovega direktnega vpliva (povzročijo bolezen) ali endogene reakcije (nezadostna obramba organizma).
e) Vprašanja fenomena benignega tumorja.
d) Je možno, da nekaj vpliva na tkiva in povzroči ireverzibilni proces formiranja tumorja?
f) Zakaj uradna medicina zanemarja raziskave, ki kažejo povezavo med rakom in infekcijo? V preteklosti je kar nekaj znanstvenikov nakazalo dejstvo, da je infekcija primarni vzrok degeneracije tkiva. 1911, Rous, 1939, Reich, Ginsburg - povezava med Candida Albicans in tumorjem, Perri, razvoj neoplazm - tumorjev, v primeru okužbe s kandido.

Glede na vsa zgoraj našteta dejstva, je možno patologijo raka razložiti na jasen in enostaven način:
Rak je bolezen, ki jo povzročijo zunanji dejavniki. Njegov razvoj je primarno lokalen, vendar zaradi nadaljnjega razvoja prizadene celoten organizem.
Toda zunanji dejavnik - agresor, ki povzroči delovanje na živa tkiva in celice je lahko samo živo bitje!!! In to je področje, ki ga lahko razloži samo mikrobiologija. Današnja znanost je preveč statična, potrebne so dodatne raziskave na področju mikroorganizmov. Zapomnimo si, da je helicobacter pylori, mikroorganizem, katerega pataloško delovanje ni bilo nikoli raziskano, GLAVNI VZROK za pojav želodčnih razjed in s tem posledično tudi raka želodca. Ko pogledamo raziskave in dejstva, lahko ugotovimo, da so glavni vzrok za nastanek bolezni mikroorganizmi. V primeru tumorjev, so glavni vzrok GLIVICE.

Svet glivic
Ne moremo jih smatrati kor organizem, ampak kot agregate celic, z obnašanjem organizma. Vsaka celica ima svoj potencial za preživetje in razmnoževanje, neodvisno od strukture, kateri pripada. Potrebno je natančno raziskati ta čudni svet glivic in njihov vpliv na onkologijo:
1. Glivice so heterotrofni organizmi - odvisne so od energijsko bogatih organskih molekul. Preprosti ogljikovi hidrati (glukoza, fruktoza in manoza) so sladkorji, ki jih imajo najraje. V svojem življenjskem ciklu so odvisne od prehrane drugih živih bitij, ki jo pridobivajo iz produktov organske predelave ali direktno v obliki parazitov - pritrjene na tkivo gostitelja.
2. Razmnožujejo se lahko spolno ali nespolno, kar jim daje neskončne možnosti prilagoditve in preživetja.
3. Proizvajajo toksine.
4. Oblikujejo lahko različne strukture, ki jim omogočajo vstop v gostitelja.
5. Proizvedejo na tisoče ali milijone spor, ki so lahko razpršene od matične točke.
6. Spore so izredno odporne ne zunanje dejavnike, v mirovanju lahko ostanejo več let.
7. Rastejo izredno hitro.
8. Oblika glivic ni nikoli enaka.
9. Pogosto mutirajo in so izredno prilagodljive.
10. Ko je hrane dovolj, se povezujejo in tako še povečajo izrabo - nekateri biologi jih imenujejo socialni organizmi.
11. V primeru poškodbe celice glivice, se zdrav del prenese v drugo.
12. Glivica je neodvisna od kolonije.
13. Zmožne so neskončne prilagoditve presnove za obstanek v gostitelju.
14. So izredno agresivne - napadajo vse - rastline, živali, hrano, druge glivice, protoze, amebe, nematode...
Glede na vse navedeno, so glivice najmočnejši in najbolj organiziran mikroorganizem, ki ga danes poznamo. Največja bolezen človeštva - rak, je morda skrit znotraj majhne skupine patogenih glivic.

Patogene glivice v človeku
Če pogledamo celotno kraljestvo glivic, je na srečo malo tistih, ki so patogene za človeka. Običajno povzročajo bolezni, ki jih imenujemo glivična bolezen ali mikoza. Delimo jih v dve skupini - ko je bolezen omejena na kožo, lasišče, nohte in ko bolezen napade notranje organe, kot naprimer pljuča, črevo, kosti in druge... Vse glivice generalno razdelimo na:
1. Dermatorphytes, povzročajo probleme na koži.
2. Sporotrichum schenckii, tudi te najdemo na koži.
3. Criptococcus neoformans, so vzrok za različna vnetja pljuč (v organizem pridejo preko dihal), kot tudi za kronični meningitis.
4. Histoplasma capsulatum, ki pri ljudeh povzročajo nodularne kožne oblike, sluz, tvorbe na pljučih.
5. Actinomycetes, s patogenim delovanjem na koži, pljučih in črevesju.
6. Chrysosporium parvum, povzročitelji bolezni dihalnih poti.
7. Aspergillus fumigatus, bolezni pljuč, možganov in ledvic.
8. Paracocci dioides brasiliensis, vnetje pljuč.
9. Pheoiphomycosis, Ialiphmycosis, pannicilinosis, zigomicosis in druge infekcije, ki so v zadnjih letih vse bolj prisotne.
10. Candida, kandida, v obliki Albicans in drugih oblikah, ki napada kožo, nohte, notranje sluznice (ustna votlina, vagina, penis, anus, sečila), bronhije in pljuča. Kandida je odgovorna tudi za zastrupitve krvi.
Rak je skrit znotraj zgoraj naštetih skupin glivic, nadaljnje analize bodo lažje razkrile vzrok. Samo ena družina je skozi raziskave dokazano odgovorna za nastanek tumorjev: Candida.
Potrebno je poudarite, da so se v zadnjih letih infekcije s Candido (Albicans, Glabrata, Krusi, Parapsilosis, Tropicalis in drugimi) izredno povečale, tudi do 400%.

Zakaj obstaja taka povezava med kandido in rakom? Bi lahko rekli, da je to ena in ista bolezen? Če pogledamo karakteristike kandide in tumorjev, lahko najdemo sledeče povezave:
a) pojavi se lahko povsod - noben organ ali tkivo ni odporno
b) nikoli se ne pojavi visoka vročina
c) samo občasno zajame tudi mišice in živčna tkiva
d) invazivnost
e) postopna oslabitev organizma
f) neobčutljivost na vsa zdravila
g) vzrok ni točno poznan
h) kronična bolezen
i) pogosto formiranje tkiv, ki so enaki tkivom tumorja

Zakaj je kandida rak?
Kandida ima neomejen patogen potencial, ki ga moderna medicina podcenjuje in izredno moč kreiranja tumorjev. Že pred 50 leti je Wilheim Reich zapisal: "Če so v povezujočem tkivu, ki je v direktnem kontaktu s tumorjem, specifične strukture razgrajene, potem fizične ovire, ki je normalno prisotna med epitelom in povezujočimi tkivi ni več in rakave celice imajo prosto pot".
Torej je možno postaviti hipotezo razvoja kandide kot kombinacijo različnih dejavnikov glede na gostitelja in agresorja:
1. faza: nedotaknjen epitelij (Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice). Nimamo dejavnikov, ki bi lahko povzročili razvoj kandide .
2. faza: poškodovan epitelij (zaradi erozije ali odrgnin), slab imunski sistem, acidoza, slaba prebava... Kandida se lahko razvije.
3. faza: poškodovan epitelij + prisotnost izčrpavajočih dejavnikov za organizem (toksini, sevanje, stres, psihični problemi...). Kandida prodre globje v organizem in se preko krvi in limfnih tekočin razširi po celotnem telesu.
Teoriji, da glivice živijo v simbiozi s človeškim organizmom, danes ne verjame nihče več.

Oportunizem kandide
Kandida je definirana kot občasna in oportunistična glivica. Ta definicija samo prekriva nevarnost takšne okužbe. Kandida je izredno agresivna in lahko napade prav vsa tkiva v organizmu.

V primeru raka je vedno prisotna kandida
Obstaja ogromno raziskav, ki dokazujejo, da je pri raku, posebno v terminalni fazi, vedno prisotna tudi okužba z glivicami. Obstoj kandide pri rakavih bolnikih so potrdili sledeče raziskovalci: Hopfer (79%), Kaben (80%), Hughes (91%), Kiehn (97%) in številni drugi.

Tumorji so konceptualni fenomen
Tumorji so fenomen, toda obstaja več tipov. Zakaj? Glede na uradno stališče, je tumor posledica genetske spremembe, ki se lahko pokaže v vseh možnih različicah. S pogleda mikrobiologije, je tumor vedno kandida, ki napade različne dele telesa in povzroča različne reakcije organa, ki ga je napadla. Različni tipi tumorjev so posledica količine in kakovosti prizadetega tkiva. Organ, katerega tkiva so napadena, se brani s celično hiperprodukcijo in skuša obkrožiti kolonijo glivic, ki poizkuša popolnoma zasesti organizem. Med tem procesom - nastajanjem tumorja, so lahko nekateri geni bolj izraženi - v obrambnih naporih hiper produkcije celic tkiva. Ta reakcija je normalna in ni alomanija.
Kot primer, če vzamemo trn, npr. morskega ježka in ga najprej zapičimo v kožo, potem v bronhije, kosti, možgane in druga področja telesa, prebudimo imunski odziv celičnega tipa, ki bo poizkušal obdati trn, to je, ustvariti neke vrste mrežo, s katero ga želi obdati.
Ne enak način imunski sistem interpretira kolonijo glivic - imunski sistem telesa jih želi izolirati in izločiti, kar povzroča nastanek tumorja. V prvi fazi okužbe je organizem sposoben generirati zdrave celice, v nadaljevanju tega ni več sposoben. Ko je tkivo izčrpano, se benigni tumor spremeni v malignega. Hopfer je našel štiri različne kulture kandide v primeru levkemije.

Kandida ima enako genetsko strukturo kot rak
Paradoksalno, samo nekaj vrstic teksta bo razložilo nekaj, kar je tako pomembno, da prikaže, kako je lahko kandida rak, ampak uradna medicina tega ni nikoli upoštevala. Številna raziskave dokazujejo, da obstaja genetska povezava med rakom in kandido.

Fenomen metastaz
Glede na uradno medicino, je metastaza razvoj malignih celic, ki so pobegnile od primarne lokacije raka na drugo področje.
Z vidika mikrobiologije je metastaza celica okužena z glivico, ki ji je uspelo napasti nov organ.
Metastaze se lahko razvijejo po celotnem organizmu takrat, ko je ta tako izčrpan, da so vsi organi dovzetni za glivično infekcijo.
Operacija, kemoterapija in radioterapija so lahko eden izmed glavnih razlogov za razvoj metastaz. Tako oslabijo telo, da so vsi organi dovzetni za glivično infekcijo. Kot zaključek, verjetno je bilo dejstev dovolj, lahko zaključimo, da je glivična okužba s kandido vzroka raka. Zakaj?
• kandida je vedno prisotna pri bolnikih s tumorjem
• kandida lahko povzroča metastaze
• ima podobno genetsko zasnovo kot tumor
• lahko jo uporabimo za zgodnjo diagnostiko raka
• lahko napade katerokoli tkivo ali organ
• ja izredno agresivna in prilagodljiva
• proizvaja okolje primerno za razvoj tumorjev
• ima zmožnost degenerativne spremembe tkiv
Kakšne potrditve še potrebujemo? Kandida je rak in s tega vidika se moramo proti njemu boriti, v vseh patogenih možnostih.

Luskavica je kot rak
Luskavica je kandida, ki se nahaja pod površino kože in še ni prizadela notranjih organov.

Poglavje 4: Terapija v primeru glivic, ki povzročajo raka

Terapevtski premisleki
Popolno učinkovitost soli proti glivicam lahko enostavno vidimo takrat,  kadar je imamo dovolj in v veliki koncentraciji. V termalnih vrečah s soljo ne moremo odkriti nobene reprodukcije glivic. Vzrok temu je, da velika količina soli naredi okolje povsem anorgansko in odstrani vse organske oblike, ki bi jih glivice lahko uporabile za obstoj.
V tem kontekstu se SODA BIKARBONA, ki se trenutno veliko uporablja pri otroški kandidozi v ustni votlini, zdi kot enostavno in priročno orožje za preprečevanje razvoja tumorjev na vseh mestih in organih, kamor jo lahko vbrizgamo. Za to moč sode bikarbone so vedeli že stari Indijanci.
Delovanje sode bikarbone proti tumorjem dokazujejo številne študije. Te študije, v veliki večini primerov poveličujejo samo njeno bazične delovanje, ki na določen način prepreči genetsko nestabilnost, ki naj bi bila vzrok za celično hiper produkcijo. Teoretično in glede na navedene dejstva, če najdemo način, ki bi izpostavil glivice visoki koncentraciji sode bikarbone, bi moralo priti do razpada tumorjev. To se je v resnici zgodilo pri številnih primeri uporabe sode bikarbone.

Rak in glivice - osebne raziskave

Ko sem študiral, sem se po predavanju profesorja ob razlagi tumorjev zamisli. Predstavil ga je kot skrivnostno zver. Odločil sem se, da temu ne more biti tako. Od takrat naprej sem se med študijem zavedal, da je morda vse, kar se učim, napačno. Zapustil sem klasično medicino in se posvetil alternativnemu pristopu zdravljenja.

Selektivna arteriografija
Koncept sistema terapije je bil dovajanje visoke koncentracije raztopine sode bikarbone direktno do mesta tumorja, z namenom uničenja kolonije glivic. S tem namenom sem prišel do selektivne arteriografije - vizualizacije specifične arterije in do pozicioniranja in vstavljanja arterijskega port-a-cath - majhen rezervoar pritrjen na kateter.
S to metodo sem lahko pozicioniral majhen kateter direktno v arterijo, ki je hranila mesto tumorja in dovajal visoko koncentracijo raztopine sode bikarbone direktno v tumor.
Danes lahko dosežem katerokoli tkivo brez operacije in popolnoma brez bolečin. Tako lahko terapijo s sodo bikarbono, ki je neboleča, hitra in učinkovita, danes uporabim za katerikoli organ, z izjemo nekaterih kosti - vretenca in rebra, kjer razpored arterij ne omogoča dovajanja zadostne količine raztopine.

Glavni pomisleki o terapiji
Terapijo je potrebno previdno uporabljati pri srčnih bolnikih in v primeru okvare ledvic. Zavedajmo se, da terapija pomaga imunskemu sistemu razgraditi tumor, potem ko soda bikarbona uniči kolonije glivic. Učinkovitost terapije je odvisna tudi od velikosti in dostopnosti tumorja.
Če bi lahko upali o čudežih medicine v bodoče, bi bila lahko ta terapija uporabljena kot določena vrsta dialize.
Trenutno pa moramo uporabiti to, kar imamo - sodo bikarbono in imunski sistem.

Razmišljanje zahodne medicine bi bilo potrebno spremeniti
Prepričan sem, da bomo lahko v prihodnosti pozdravili vsak tumor - v 15-30 dneh, s tableto ali injekcijo zjutraj in zvečer.
Trenutne metode onkologije žal niso učinkovite:
Kemoterapija: Pobije vse, ne ve se točno, kako deluje na glivice
Radioterapija: Primerna samo v primeru tumorja kosti ali limfnih žlez.
Operacija: Primerna v primeru tumorjev velikih velikosti.
Zdravila: Večinoma neuporabna
Hormoni in anti-hormoni: Več zmede kot koristi.

Terapija s sodo bikarbono
Logična rešitev borbe proti raku je torej borba proti glivicam. Glede na vsa poznana dejstva, je soda bikarbona v tem trenutku najučinkovitejša sestavina. Vemo, da lahko glivice spremenijo svojo genetsko strukturo, zato so klasična proti glivična zdravila neučinkovita.
Soda bikarbona se lahko izredno razprši in je sposobna prodiranja daljši čas. To možnost ji nudi hitrost dezintegracije glivic, kar jim onemogoča obrambo.
Terapija s sodo bikarbono mora vključevati veliko koncentracijo, ki jo je potrebno uporabljati kontinuirano in v ciklih brez premora vsaj 7-8 dni za prvi cikel. Zavedati se moramo, da se začne tumor velikosti 2-4 cm razgrajevati po treh do štirih dneh in razpade po štirih do petih dneh.
Če govorimo generalno, je maksimalna doza, ki jo lahko uporabimo 500 cc (kubičnih centimetrov ) oz. 0.5l 5% raztopine sode bikarbone, z možnostjo povečanja ali zmanjšanja doze za 20%.
Poudariti moramo, da je priporočena doza, ki je povsem neškodljiva, enaka, kot se že 30 let uporablja v nešteto zdravstvenih problemih, kot naprimer:
• ketoacidoza
• reanimacija
• nosečnost
• hemodializa
• peritonealna dializa
• hepatopatija
• operacije žil

Omejitve terapije
Moje mnenje je, da ne moremo uporabiti celotne doze pri bolnikih s srčnimi in ledvičnimi obolenji ter problemi jeter. Pri izredno velikih tumorjih, se lahko pojavi visoka vročina - 39 stopinj Celzija prve dni terapije. Uporabo zdravil med terapijo omejimo na minimum, saj zmanjšujejo učinek sode bikarbone na glivice. Terapija z vitamini, minerali, postenje in drugi naravni načini, ki pomagajo imunskemu sistemu, se priporočajo.

Primeri terapij s sodo bikarbono

Rak ust in grla
Zaradi anatomije je omogočen enostaven dostop do tumorja. Uporabimo raztopino ene in pol žličke sode bikarbone v kozarcu vode. Terapija, ko jo uporabimo dvakrat dnevno, traja 10 dni. Potem nadaljujemo s terapijo 1x dnevno naslednjih 10 dni. Terapijo ponovimo čez teden dni, če so ostali znaki tumorja. V primeru draženja, lahko terapijo prekinemo za en dan, v primeru prisotnosti krvi, uporabimo natrijev klorid - kuhinjsko sol v kozarcu vode.

Rak želodca
Ena čajna žlička sode bikarbone v kozarcu vode, 30 minut pred zajtrkom in večerjo, 15 dni, potem samo zjutraj naslednjih 30 dni. Pacient mora uporabiti vse pozicije (sklonjeno, leže, stoje), da raztopina doseže vse dele sluznice želodca. Lahko se pojavi driska, v tem primeru večerne doze ne popijte. Kri v blatu bo izginila v petih do desetih dneh, prebava se bo uredila, pacient bo začel pridobivati težo.
V primeru, da je tumor dosegel vezi želodca, ga je izredno težko zdraviti. Soda bikarbona ne doseže kolonij teh glivic, ki iščejo mesto, kamor se lahko umaknejo. V kompleksnih primerih je potrebno uporabiti kateter.

Rak jeter
Vsa tkiva lahko dosežemo z uporabo katetra, ki ga vstavimo v arterijo, ki dovaja kri v specifičen organ in skozi katerega lahko dovajamo 500ml 5% raztopine sode bikarbone dnevno, v kombinaciji z oralnim uživanjem.
Razgradnja tumorje je vedno možna, če je prisotno dovolj raztopine, tudi v primeru prisotnosti virusa hepatitisa. Možnost preživetja je odvisna od velikosti tumorja, povečuje se s ponavljanjem terapij.
Terapija normalno vključuje cikel preko arterije 6-7 dni, ki jo ponavljamo vsake 3-4 tedne in čajna žlička sode bikarbone raztopljena v vodi popita na prazen želodec v času brez terapij. Čeprav redko, se lahko pojavijo stranski učinki med terapijo:
• povečana telesna temperatura
• glavobol
• rahla hipertenzija
• bolečine na področju jeter
• zadrževanje urina
Ob pravilni uporabi terapije, je uničenje tumorja izredno visoko - 90%, s popolno ozdravitvijo pri 70-80% pacientov.

Rak notranjih organov
Želodec, črevo, trebušna slinavka, žolč, prostata, maternica in jajčniki so organi, kjer se glivice najpogosteje naselijo. Ko se enkrat navadijo na presnovo, ni več nobenih ovir za njihovo širitev. V teh predelih težko pomaga katerakoli konvencionalna terapija. Terapija, ki jo predlagam, temelji na zapolnitvi votline z raztopino sode bikarbone, ki doseže kolonije glivic v celoti in je izredno učinkovita pri njihovem uničenju. Metoda temelji na vstavljanju transdermalnega katetra v abdomen, skozi katerega vnašamo raztopino sode bikarbone 30-40dni, potem ko smo odstranili obstoječe tekočine.
Prve tri dni vnesemo 300-400 cc raztopine 5% sode bikarbone in jo pustimo v organizmu. To odstranimo pred vnosom naslednje. Naslednjih 12 dni je doza zmanjšana na 100-200 cc, ki jo izsesamo 1-2 uri po terapiji. Terapijo ponavljamo dneve 15 do 30 ali 40, en dan terapije in dva dni presledka.

Rak črevesja
Izbira terapije je odvisna od dveh dejavnikov - velikosti tumorja in globine infiltracije v steno črevesja. Če je tumor v stenah črevesja, je najboljša kolonoskopija, z 150-200g sode bikarbone v dveh litrih tople vode. Čeprav se tumor hitro razgradi, se priporoča 7-9 terapij v razmiku 3-4 tedne, prve naj bodo skupaj, da se doseže takojšnji učinek.

Rak vranice
Izredno učinkovita metoda je kateter v arterijo vranice. Rezultati so trenutni in odlični.

Rak trebušne slinavke
Zopet uporaba katetra v arterijo trebušna slinavke.

Tumor mehurja
Terapevtski pristop je odvisen od anatomije tumorja - ali je samo na notranjih stenah ali se je razširil. Uporabimo kateter in dovajamo sodo bikarbono direktno v mehur. Uporabimo tudi oralno terapijo z eno čajno žličko sode bikarbone v kozarcu vode na prazen želodec. Rezultati so izredno uspešni - generalno bodo bolečine izginile v dveh do treh dneh, če je bila prisotna kri v urinu, tudi te ne bo več. Postopek: 150-200 cc skozi kateter 4 zaporedne dni, potem vsak drugi dan dva tedna, potem en dan terapije in dva dni pavze naslednja dva tedna.

Tumor prostate
Če ni bilo operacije, je možna podpora organizmu tumorja skozi urinalni kateter, ki omogoča vnos raztopine sode bikarbone do prostate. Možna je kombinacije te terapije s transrektalno, z dolgimi iglami. Učinkovita je tudi terapija v trajanju 6-7-8 dni mesečno direktno v pudentalno arterijo. V primeru, da so se metastaze pojavite tudi na kosteh, zahteva to povsem drugačen pristop. Če njihovo število ni veliko, se priporoča targetirana radioterapija za vsako od njih, podprta s 500 cc sode bikarbone po vsaki, kar preprečuje širitev glivičnih celic.

Tumor pljučne ovojnice
Nobenega dvoma ni, da je podpora organizmu primarnega ali sekundarnega tumorja pljučne ovojnice z metodo, ki sem jo predlagal, izredno enostavno. V skoraj vseh primerih sem opazil popoln umik bolezni. Metoda: po pozicioniranju katetra in odstranitvi obstoječih tekočin, vnesite 150-200 cc raztopine tri zaporedne dni in potem vsak drugi dan naslednjih 12 dni. Vnesite 100-150 cc dneve od 15-30 in tekočino odstranite po eni uri - to izvajajte en dan in prekinite za dva dni. Normalno, po četrtem ali petem dnevu, hemotoraks - kri v plevralni votlini, če je bila prisotna, izgine in po 10-15 dneh (razen v nekaj redkih primerih), vnos tekočine ni več potreben, saj se bo ovojnica vrnila v normalno stanje. Izredno pa je potrebno paziti na sterilnost katetra.

Tumorji okončin
Obstaja ogromno variacij tumorjev, ki se lahko razvijejo v zgornjih ali spodnjih okončinah, kot primarni ali metastaze. Z namenom, da jih uničimo, uporabo 5% raztopino sode bikarbone, v količini, ki je v skladu z težo pacienta. To dosežemo z vstavitvijo katetra v dovodno arterijo okončine. Terapija je izredno uspešna, čeprav je njen učinek v nekaterih primerih viden šele čez nekaj mesecev.

Rak možganov
Vsi tumorji možganov, primarni ali metastaze se razgradijo ali prenehajo rasti po terapiji s sodo bikarbono. Terapijo je potrebno izvajati 6-8 dni v prvem ciklu, da preprečimo ponovitev tumorja. Raztopino vbrizgamo v obe karotidni arteriji in v Willisov krog, 150 cc v vsako. S tem dosežemo popolno perfuzijo možganov. Raztopino doziramo v skladi v velikostjo tumorja - če je en tumor na desni sprednji strani, potem v ta del vnesemo 250cc, ostalih 250cc pa v preostali arteriji. Pacient je med infuzijo pri zavesti in narekuje hitrost in ritem, saj učinke začuti takoj. V primeru tumorjev velikosti 3-3.5 cm bo morda zadostovala ena terapija, pri večjih, bo potrebnih več ciklov. Stranski učinek terapije je žeja. Kadar so tumorji izredno veliki, je možna ob začetki terapije izguba motorike, ki lahko traja nekaj ur, vendar popolnoma izgine.

Pljučni rak
Na splošno ta tumor izredno dobro reagira na terapijo s 5% raztopino sode bikarbone. Implementiramo jo skozi kateter, ki ga pozicioniramo v primerno pljučno arterijo. To omogoča dovajanje optimalnih količin do tumorja ali tumorjev.
Cikel osmih ali devetih dni zadostuje za umik bolezni. Če je tumor prisoten tudi na področju bronhialnega lumna, moramo izvesti tudi cikle 4-5 bronhoskopij, s katero je možno dovesti 30-50 cc sode bikarbone na lokacijo. Izboljšave bodo opazne že po prvem tretmaju.
Na splošno je terapija zelo dobro sprejeta, v primeru razvoja bakterij zaradi izredno alkalnega okolja je nujno potrebna podpora organizmu z antibiotiki.

Rak dojke
V primeru, da je tumor majhnih dimenzij, lokalna infiltracija tekočine z lokalno anastezijo, 400-500 cc, vsak drugi dan v mesecu. Če je tumor večjih dimenzij, je nujna tudi vstavitev katetra v mamarno arterijo skozi katerega dovajamo raztopino 5% sode bikarbone v šest ali sedem dnevnih ciklih. Terapija je preprosta in neboleča in je zmožna preprečiti kirurški poseg.
Terapija postane kompleksnejša, ko imamo metastaze na ostalih organih v telesu. Potrebno je izvajati terapijo tudi na ostalih prizadetih organih.
V primeru, da pacientka ne ve, kaj kaj bi naredila in se odloči za operacijo, se priporoča oralno uživanje sode bikarbone, kar prepreči metastaze v ostalih organih (možgani, jetra, kosti), ker je pogost pojav pri teh tipih tumorjev.

Rak kože
Vse raki kože so vedno posledica glivice kandida, ki je prilagodila svojo presnovo za razgradnjo elementov epiderma in ga zato zelo težko zdravimo z raztopino sode bikarbone.
Terapija, ki jo uporabimo za epithileomas, basaliomas in melanome je 7% raztopina joda. Ta je sposobna razgraditi proteine glivic in jih popolnoma uničiti v zelo kratkem času.
Če so razjede majhne, jih moramo namazati z raztopino 10-20-30x in to dvakrat dnevno pet zaporednih dni in potem enkrat dnevno naslednjih 10 dni. Postanejo povsem temne. Če se pojavi krasta, je pomembno, da nanašamo raztopimo na in pod njo, čeprav to na začetku povzroča ostro bolečino. Isti pristop uporabimo tudi ko krasta nastane drugič. Na tej točki, lahko smatramo razjedo uničeno, zato ker lahko po tretjem ciklu dosežemo center tumorja, kjer skušajo kolonije vztrajati do konca.
Če je tumor večjih dimenzij, je potrebno izvesti cikel dovajanja sode bikarbone pod razjedo da preprečimo prenos v ostalo tkivo pred uporabo joda. Če tega ne naredimo, obstaja nevarnosti, da se glivice, ki jih uničimo na površini preselijo globje, kjer jih jod ne doseže.
V primeru, ko je tumor napadel področje sluznice - anus, oči, vagina ali usta, je nujno potrebno prizadeto področje najprej zdraviti s sodo bikarbono in šele kasneje z jodom.
Potrebno je poudariti, da lahko enako terapijo uporabimo v primeru luskavice in pri vseh infekcijah z glivicami.

Zaključek

Žal moramo priznati, da je današnja onkologija neučinkovita. Logična razlaga pojava rakavega obolenje bi bila glivična infekcija in ne genetska sprememba. Današnji zdravstveni sistem preprečuje iskanje enostavnih naravnih snovi za podporo organizmu rakavih obolenj. Soda bikarbona se je izkazala kot izredno učinkovita.

Dodatek - klinični primeri zdravljenja

Primerov uporabe terapije je v knjigi veliko.

VIRI IN LITERATURA:
Cancer is a fingus - A Revolution in Tumor Therapy: dr. Tulio Simoncini

Zaključni komentar:

Načeloma se komentarjev knjig izogibamo. Vseeno naj bi imela vsaka knjiga vsaj neko verodostojnost. Pa vendar. V tem primeru so šle zadeve verjetno nekoliko predaleč. Razmišljanje Simoncinija, da je lahko eden izmed vzrokov rakavega obolenja patogen organizem je zelo verjetno pravilno. Da pa bi bila soda bikarbona sposobna razgraditi tumor  - na način, da uniči kolonije glivic Kandide, je verjetno področje znanstvene fantastike. Lahko da soda bikarbona vpliva na mikro okolje v organizmu, lahko da pospeši delovanje nekaterih encimskih procesov in pripomore k zdravju, da pa bi za vse krivili glivico Kandida, ki jo soda bikarbona premaga, je pa vseeno preveč. Že pred leti smo naredili precej preprost test - kulturo glivice Candida Albicans smo izpostavili različnih raztopinam. Rezultati so bili sledeči:

5% raztopina sode bikarbone ni v primeru testa "in vitro" - zunaj živega organizma, naredila prav nič. Seveda so pogoji v živem organizmu nekaj povsem drugega, saj soda bikarbona spremeni mikro okolje in lahko poveča delovanje določenih encimskih procesov, morda tudi procesa avtofagocitoze, vendar to velja v primeru oralne uporabe. Direktno dovajanje raztopine do tumorja? Težko, da bi bilo lahko imelo kakršenkoli učinek. Kot da ni še nihče v zgodovini nikoli naredil biopsije tumorja??? Prepričan sem, da bi dal lahko odgovore na vsa ta vprašanja zapisnik sodnega procesa...

Knjiga me nekoliko spominja na serijo knjig Medical Medium (prodajne uspečnice, prodane v milijonih izvodov...), v katerih človek, ki ima po njegovih besedah odprto telefonsko linijo z Bogom :-), za vse probleme današnjega sveta krivi virus Epstein Barr in predstavlja magično zdravilo - sok zelene.
Je bilo torej branje knjige izguba časa? Ne :-), samo šola za naprej. Če se avtor predstavlja na način - samo jaz sem pameten in vsi ostali ste neumni ali pa govori o nadnaravnih sposobnostih in komunikaciji z Bogom - potem taka knjiga sodi v SMETI in je napisana samo z namenom marketinga in zavajanja. Tako kot beseda politik ni pojem poštenosti  - vemo, da nekateri kradejo celo sendviče, tako očitno tudi beseda zdravnik ne pomeni neskončne etičnosti in moralnosti.
Konec koncev pa take in podobne zgodbe omogoča sistem. Ko konvencionalna podpora organizmu ne ponuja več možnosti, se ljudje obrnejo k alternativnim metodam. V veliki večini primerov se zgodbe končajo tako, kot bi kos mesa vrgli med piranje, žal.