Tudi vi, tako kot jaz, uživate kitajski vitamin C? Skoraj gotovo!

10.01.2021

Vitamin C - edina prava oblika je L-askorbinska kislina, je močan antioksidant in nujen za ohranjanje zdravja. Svetovne potrebe so leta 2007 znašale 154.000 ton - tako za industrijske kot medicinske aplikacije. Približno 50% se ga porabi v industriji procesiranja hrane, saj preprečuje razbarvanje, ohranja okus in podaljšuje rok uporabe. Okoli 30% se ga uporabi v zdravstvu - farmacevtska industrija ga uporablja za zdravila in prehranske dodatke.
Prvi patentiran proces za proizvodnjo askorbinske kisline je imenovan Reichsteinov postopek. Leta 1934 je farmacevtska družba Hoffman - La Roche kupila patent in postali so prvo podjetje, ki je masovno proizvajalo sintetični vitamin C, pod blagovno znamko Redoxon.
Pri sintezi askorbinske kisline obstoječi postopek uporablja kot substrat glukozo in vključuje mikrobno pretvorbo D-sorbitola v L-sorbozo (bakterija Gluconobacter oxydans je gram negativna bakterija, ki pripada družini Acetobacteraceae ), sledi pa več kemijskih reakcij preko 2-keto-L-gulonata. Te kemijske reakcije zahtevajo topila in številne druge, okolju izredno nevarne kemikalije.

REICHSTEINOV POSTOPEK:

Ko so v Evropi pričeli s komercialno proizvodnjo, je bila cena askorbinske kisline preko 1000 EUR za kilogram in posel je bil zelo dobičkonosen. Potem so proizvodnjo prevzela kitajska podjetja. Danes, leta 2021, je v Evropi samo ENA tovarna za proizvodnjo vitamina C, DSM, na Škotskem v mestu Dalry, ki je v lasti ROCHE. www.dsm.com.

Na Kitajskem so konec 1960 razvili postopek z dvostopenjsko fermentacijo, ki je v primerjavi s postopkom Reichstein cenejši - uporablja manj kemikalij, energije, investicija v potrebno opremo je manjša (iskali so bakterije, ki so sposobne proizvesti 2-ketoglukonsko kislino iz L-sorboze. Raziskali so 5327 vrst bakterij in ugotovili, da ima N1197A to sposobnost).

POSTOPEK Z DVOSTOPENJSKO FERMENTACIJO:

 Zaključni postopek - pretvorba 2-keto-L-glukonske kisline v askorbinsko kislino je pri obeh postopkih enak:

Danes na Kitajskem proizvedejo 90 % svetovne proizvodnje vitamina C in še vedno uporabljajo dvostopenjski postopek, ki vključuje bakterije G. oxydans (do sorboze) in Bacillus spp. ter K. vulgare (do 2-keto glukonske kisline). Cene so seveda izredno padle - v začetki leta 2000 na 3 $, s to potezo so kitajska podjetja izrinila praktično vse ostale proizvajalce, potem se je cena stabilizirala na 10-25 $ za kilogram, odvisno od čistosti.

Sam proces kemične proizvodnje vitamina C je - ko lahko vidite, precej kompleksen. Pojavljajo se bakterije, beljakovine, anorganske soli, nukleinske kisline. Uporabljajo se ultra filtracijske membrane, visoke temperature, prilagajanje pH. Zaradi industrijskega procesa so lahko prisotne težke kovine, topila in druge nečistoče. Zato je čistost končnega proizvoda izrednega pomena.

Zakaj sploh pišemo o vsem tem?
- BIO vitamin C, v obliki askorbinske kisline ali drugih askorbatov, ne obstaja
- Vitamin C, v obliki askorbinske kisline ali kalcijevega askorbata ali magnezijevega askorbata... Made in Slovenija, Made in Germany, Made in France.... NE OBSTAJA. Nihče pa ne naredi nič narobe, če napiše Made in država, v kateri se pakira. Ker je strošek pakiranja in embalaže višji kot je strošek vsebine, lahko vsak "proizvajalec" to povsem legalno naredi. Pa vendar - v lepi embalaži je še vedno kitajski vitamin C.

Pa da ne bo pomote, prvih nekaj kitajskih proizvajalcev je vrhunskih, z izredno čistostjo proizvoda in kontrolo končnega proizvoda. Ali veste, iz katere tovarne je vitamin C, ki ga uživate? Kakšna je čistost proizvoda, ki ga uživate? Iz kemične tovarna bo vedno prišel proizvod ustrezne čistosti. Potem pa "proizvajalci" askorbinski kislini dodajajo vse možno. In pri kapsulah ali tabletah v lepi embalaži, se moramo vprašati:
Ali vsebujejo težke kovine, bakterije, glivice, glazirna sredstva (hidroksipropilmetilceluloza, smukec), utrjevalce (silicijev dioksid, magnezijeve soli maščobnih kislin....), barvila (titanov dioksid....), konzervanse, sredstva proti sprijemanju (magnezijev stearat...), konzervanse, PCB, ojačevalce okusa....?

Če citiramo dr. Clark:" Veliko komercialno dostopnih prehranskih dodatkov vsebuje toksične snovi. V njih lahko najdemo klor in druge snovi, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Tudi embalaža mora biti iz visokokakovostnega polietilena ali stekla, ki ne sme biti reciklirano. Če embalaža ni iz omenjenih materialov in so pokrovi kovinski, smo lahko prepričani, da prehranski dodatki vsebujejo toksine."

Enako velja za večino prehranskih dodatkov. Smešno je govoriti o alternativi in metati slabo luč na farmacevte, ko pa se skoraj vsi prehranski dodatki proizvajajo v tovarnah, ki so v lasti farmacevtov. Največji na področju industrijske proizvodnje vitamina C so:

Zakaj smo pisali ravno o vitaminu C? Ker je izredno pomemben. Sam pri dnevnem doziranju sledim priporočilom dr. Linusa Paulinga in želene doze preko sadja in zelenjave, ki je edina BIO oblika vitamina C, ne morem zaužiti:

113 limon ali 20 g camu camu dnevno bi bilo vseeno nekoliko preveč. Zato ga organizmu zagotavljam tudi s prehranskim dodatkom vitamina C, ki ni BIO, je sintetično pridobljen, s postopkom dvojne fermentacije, na molekularnem nivoju enak kot askorbinska kislina v limonah, iz kitajske kemične tovarne, prehranske čistosti, brez vseh dodatkov in katerega osnova je koruzni sirup. Upam, da je glede na moje trenutno znanje, to najboljši proizvod na voljo.

VIRI:
Weichao Yang, Hui Xu: Industrial Fermentation of Vitamin C, https://www.researchgate.net/publication/301763006
Robert D. Hancock: Recent Patents on Vitamin C: Opportunities for Crop Improvement and Single-Step Biological Manufacture