Vloga prilagajanje na stres v procesu staranja

22.02.2023

Stres je za telo poguben. Njegove posledice segajo od motenj spanja in sindroma kronične utrujenosti do letargije in apatije. Zmeren stres je dober za telo - pomaga ljudem, da se prilagodimo spreminjajočemu okolju, vremenskim razmeram, prehrani in psiho-čustvenim stanjem. Vendar je zmeren stres redkost; stres je pogosto pretiran in dolgotrajen; vodi v hude motnje v celotnem človeškem telesu.
Če stres zmerno spodbuja telo in možgane, je to koristno za imunski, nevroendokrini in žilni sistem ter možgane. Večina danes živi v neugodnih socialno ekonomskih razmerah z motenim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter nerednimi vzorci spanja in budnosti. Zaradi tega stresa ne smemo dojemati kot sredstvo za krepitev telesa.

Teorijo stresa je pred časom razvil znanstvenik Hans Selya. Trdil je, da je stres prilagoditveni odziv organizma na spreminjajoče se okolje. Uporaben je, če so spremembe sprejemljive in ne trajajo dolgo. V času stresa postane živčni sistem bolj aktiven. Okrepita se endokrini in imunski sistem, spremeni se aktivnost srčno-žilnega sistema. Ti mehanizmi se sprožijo, da bi telo lahko nekaj časa ohranilo svojo funkcionalnost. Spremenita se tudi delovanje in lastnosti žilne stene. Praviloma se poveča njena prepustnost; v klasičnem modelu stresa se lahko pojavijo krvavitve v sluznici.

Menijo, da obstaja kratek odziv na stres, ki ne vpliva bistveno na telo. Imenuje se prilagajanje. Traja do 11 dni. Če proces traja dlje, začne organizem trošiti rezerve. Prilagajanje lahko traja največ 50 dni. Po 50 dneh se sposobnost telesnih organov in sistemov, zlasti možganov in endokrinega sistema, da delujejo po svojih najboljših močeh, izčrpa. Nastopi izčrpanost. Organi se sicer anatomsko ne spremenijo, vendar z vidika funkcionalnosti niso več zmožni optimalnega opravljanje svojih funkcij. Izčrpavanje naravnih telesnih virov povzroči splošno neravnovesje in popolno pomanjkanje usklajenosti med živčnim sistemom, nadledvičnima žlezama in krvnimi žilami. Imunski sistem začne izgubljati sposobnost, da se brani pred patogeni, kar poveča tveganje za nastanek rakavega obolenja in imunske pomanjkljivosti. Včasih se, nasprotno, aktivirajo avtoimunski procesi. Ob tem je moteno delovanje vseh organov in sistemov. Glavni mehanizmi za vzdrževanje homeostaze odpovedo in začne se kaskadni kaos: genetsko najbolj šibki deli telesa razpadejo. Pri številnih bolnikih lahko že pri 40. letih diagnosticiramo rast patologij, ki so značilne za ljudi po 60. letih starosti. Vzrok za vse to je dolgotrajen in ponavljajoči se stres.

Kadar se ljudje pritožujejo zaradi povečane utrujenosti, kroničnega pomanjkanja energije in imunskih motenj, to priča o razvoju tako imenovanega sindroma stiske in neuspešnem prilagajanju na spremenjene okoliščine.

Vloga epifize in melatonina
Avtor teorije stresa ni upošteval vloge epifize v procesu prilagajanja na stres. Ta je tesno povezana s hipotalamusom in hipofizo. Ta dva, kot osrednja organa nevroendokrinega uravnavanja, pošiljata signale s pomočjo dveh skupin hormonov (liberini in statini) na endokrini sistem, da bi aktivirali ali zavirali njegovo delovanje. Na samo epifizo vpliva hipotalamus, saj slednji pošilja ukaze prvi in tako pospešuje ali upočasnjuje njeno delovanje. Epifiza proizvaja veliko hormonom podobnih snovi, vendar je še posebej pomembna proizvodnja serotonina podnevi in melatonina ponoči.

Serotonin sploh ni hormon, temveč pravi nevrotransmiter. Njegova naloga je oblikovanje pozitivnih vedenjskih reakcij. Sodeluje pri delovanju žilnega in reproduktivnega sistema.
Melatonin proizvaja epifiza ponoči iz ostankov serotonina - tako je splošno prepričanje. Vendar pa obstajata dva viška proizvodnje melatonina - ob 8.00 in od 21.00 do okoli polnoči. Melatonin je za telo zelo pomemben, zato se ne proizvaja le v epifizi, temveč tudi v črevesnem limfoidnem tkivu, slepiču, prostati, koži itd. Je univerzalni celični glasnik, nanj se s pomočjo receptorjev MT1, MT2 in gama ROR odzivajo vsi organi in tkiva. Ko se med spanjem REM sprošča v krvni obtok, "uglasi" naše telo, če uporabimo glasbeno prispodobo, sinhronizira in prilagodi delovanje vseh organov, sistemov in cikličnih procesov. Melatonin ima še številne druge pomembne funkcije: je močan antioksidant, ki aktivira tri osnovne sestavine antioksidativnega sistema v telesu: SOD, katalazo in glutation peroksidazo. V drugi fazi razstrupljanja nevtralizirajo proste radikale, zato je melatonin izredno pomemben, saj pomaga preprečevati nastanek mutacij in rakavega obolenja. Melatonin ščiti DNK in je povezan z imunskim sistemom. Na slednjega pa še bolj vplivata timus in nadledvični žlezi, ki proizvajata številne hormone.

Epifiza vpliva na procese prilagajanja na stres. Skupaj s hipotalamusom in hipofizo vpliva na ščitnico in nadledvični žlezi. Melatonin, ki ga proizvaja epifiza, nadzoruje delovanje endokrinega sistema, določa ritem proizvodnje hormona, kot je kortizol. Kortizol s svojim delovanjem začasno poveča raven sladkorja v krvi, kar nam daje hitro energijo in tako omogoči imunskemu sistemu, da nekaj časa počiva. Na splošno so v času stresa najbolj prizadeti reproduktivni, kardiovaskularni, nevroendokrini in imunski sistem, ko se telo poskuša prilagoditi spremenjenim razmeram. Če delujejo usklajeno, lahko telo normalno deluje več tednov. Ključna točka je, da se gladko in neboleče rešite iz stresa.

Posledice motenj prilagajanja na stres - sindrom stiske

Oslabljeno prilagajanje na stres ima različne posledice, ki seveda vplivajo na stanje celotnega telesa. V nadaljevanju so navedeni nekateri glavni škodljivi učinki tega procesa ter priporočila, kako se jim zoperstaviti.

Letargija, apatija, slabo razpoloženje, depresivne motnje in napadi panike
Ti kažejo na neravnovesje med serotoninom in melatoninom. V pomoč so prehranski dodatki, ki vsebujejo peptide pinealne žleze (epifize), kot so "Endoluten", večnamenski "Revilab SL 03", v nekaterih primerih pa tudi preparati nadledvične žleze, npr. "Glandokort"

Nespečnost in druge motnje spanja
So pravtako povezane z moteno sintezo in neravnovesjem serotonina in melatonina. To je znak, da epifiza ne deluje pravilno. Težave lahko rešujemo s pomočjo "Endoluten" ali "Revilab SL 03" in nepeptidnih bioregulatorjev "Temero Genero" ali "Felicita".

Motnje v delovanju nadledvičnih žlez, reproproduktivnega in imunskega sistema.
Delovanje imunskega sistema je potrebno nujno optimizirati. Če v telesu ne potekajo avtoimunska obolenja, se uporabi prehranski dodatek T-celic imunskega sistema »Vladonix«. V kolikor obstaja sum na možnost avtoimunskega obolenja, se uporabi podjezični dodatek »Revilab SL 03«, ki temelji na peptidih epifize ter B in T celicah imunskega sistema. Jemati jih je potrebno na 48 ur – ta protokol je idealen za osebe po 40. letu starosti, saj tako lažje prenašajo dodatke s peptidi epifize. "Endoluten" se dozira enkrat na 72 ur. Če ga vzamemo enkrat na dva ali tri dni, pomaga izboljšati ritem in delovanje vseh telesnih sistemov, vključno z reproduktivnim. Lahko pomaga tudi pri sladkorni bolezni in avtoimunskih bolezni, saj vsakodnevno jemanje peptidov epifizne žleze spodbuja delovanje nadledvičnih žlez.

Motnje spanja vodijo v slabitev imunskega sistema in razvoj avtoimunih procesov.
Drugi negativni scenarij vključuje nadledvični žlezi in motnje trebušne slinavke. Vse to vodi v sladkorno bolezen. V tem primeru so potrebni tako dodatki, ki ciljajo direktno trebušno slinavko kot tudi multifunkcijski dodatke iz serije Revilab. Nujna je uporaba antioksidantov in antiglikantov.

Če deluje epifiza optimalno, ne bo hormonskih špic, ki so ena od posledic motenj prilagajanja na stres. Stres dramatično vpliva na reproduktivni sistem, zlasti pri ženskah. Povzroča hormonsko neravnovesje. Težavo rešujemo s pomočjo dodatkov za epifizo, ščitnico in preparatov za jajčnike, saj motnje ščitnice pogosto spremljajo mastopatija, endometrioza in fibroidi mešanega izvora. Tveganje za razvoj raka in benignih tkiv se poveča. V tem primeru so učinkoviti vsi zgoraj navedeni izdelki.
ZAKLJUČEK
Stres je prilagoditveni odziv telesa, ki vpliva na vse sisteme: žilni, imunski, nevroendokrini, živčni in reproduktivni. Hipotalamus, hipofiza in epifiza imajo med stresom pomembno vlogo. Z normaliziranjem delovanja epifize pomagamo živčnemu, žilnemu, endokrinemu, imunskemu in celo reproduktivnemu sistemu. Postavljamo temelje za regeneracijo človeškega telesa. Mehanizem prilagajanja na stres je eden od stebrov zdravja, mladosti in aktivne dolgoživosti.

Stres kot prilagoditev: kratka doba 7-11 dni, najdaljša 50-60 dni
• Spremembe v delovanju osrednjega živčnega sistema, hipotalamusa, epifize
• Spremembe v delovanju ščitnice, nadledvičnih žlez in organov reproduktivnega sistema (FSH, LH, ACTH, TSH, serotonin, melatonin)
• Visoka raven kortizola zavira imunske odzive in povečuje količino sladkorja (energije).
• Povečata se tonus in prepustnost žilne stene.

Dolgotrajni stres  - sindrom stiske, trajanje več kot 60 dni
• Depresija, nespečnost, napadi panike
• Sindrom kronične utrujenosti
• Erozije in razjede
• Zmanjšana toleranca na glukozo, sladkorna bolezen
• Hipotiroidizem
• Slabitev imunskega sistema
• Visok krvni tlak, ateroskleroza
• Zmanjšan nivo antioksidantov v organizmu in zmožnost razstrupljanja organizma

VIR:
Peptides - territoriya zdorov