Peptidi so kombinacija aminokislin. Ko ta doseže določeno dolžino, jo imenujemo beljakovina. Beljakovine dobimo iz hrane, proizvajajo pa se lahko tudi v organizmu, s pomočjo bakterij, ki živijo v našem črevesju ali v naših celicah. Ko se beljakovina tvori v našem organizmu, izvrši določeno akcijo - pomoč pri popravilu celice, sinteza hormonov... potem jo encimi razgradijo. Enako se dogaja z beljakovinami, ki jih zaužijemo - razgradijo jih encimi, v majhne delčke, ki jih imenujemo peptidi. Ti lahko delujejo z ostalimi celicami, na koncu so razgrajeni na manjše delce in prebavljeni.
Pomembno je razumeti, da je vsak peptid kombinacija aminokislin - zato so različnih dolžin. Vsak peptid ima zato različne lastnosti, ki so odvisne od kombinacije in števila aminokislin, ki ga sestavljajo. Kratka veriga pomeni, da peptid tvorita dve oz. največ štiri aminokisline. Dolga veriga pomeni pet ali več aminokislin.
Glede na funkcijo peptidov, ločimo normalne, vsakodnevne peptide in peptide kot regulatorje - tiste, ki so aktivni, sodelujejo pri določenih procesih in jih spreminjajo. Profesor Khavinson študira regulatorne peptide od leta 1973 - odkrili in opisali so preko 20 regulatornih peptidov, ki jih lahko najdemo v organskih tkivih - možganih, epifizi, prostati, mrežnici... Ti peptidi imajo morda sposobnost reguliranja DNA in imajo številne funkcije pri regeneraciji organov in preprečevanju obolenj.