Ali pomanjkanje vitamina C vpliva na zdravje srca, žil ter nastanek ateroskleroze?

Ali pomanjkanje vitamina C vpliva na zdravje srca, žil ter nastanek ateroskleroze?

21.04.2026

Srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok umrljivosti v razvitem svetu. V zadnjih desetletjih je bila večina pozornosti usmerjena v holesterol, krvni tlak in življenjski slog, vendar obstajajo tudi alternativni pristopi, ki nastanek bolezni razlagajo drugače. Eden takšnih pogledov izhaja iz dela Linusa Pauling in zdravnika Matthiasa Ratha, ki sta razvila t. i. »enotno teorijo« bolezni srca. Ta ni del standardnih medicinskih smernic, vendar na podlagi več publikacij in patenta iz leta 1994 postavlja v ospredje povezavo med pomanjkanjem vitamina C, zdravjem žilne stene ter razvojem ateroskleroze, pri čemer pomanjkanje vitamina C opredeljuje kot enega ključnih dejavnikov pri nastanku žilnih poškodb.

Holesterol in ateroskleroza: klasična razlaga srčno-žilnih bolezni

V sodobni medicini je ateroskleroza opredeljena kot proces nalaganja maščobnih delcev, predvsem lipoproteinov nizke gostote (LDL), v stene arterij. Ti postopoma tvorijo obloge, ki zmanjšujejo prehodnost žil in povečujejo tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.

Ta model temelji na številnih epidemioloških in kliničnih opazovanjih. Povišane vrednosti holesterola so povezane z večjim tveganjem, zato zdravljenje pogosto vključuje prehranske spremembe in zdravila za zniževanje lipidov.

Vendar alternativni pristopi opozarjajo, da takšna razlaga ne pojasni celotnega procesa. Po njihovem mnenju je holesterol lahko le del odziva telesa na že obstoječo poškodbo žilne stene.

Žilna stena, kolagen in vitamin C: kako naj bi se začel proces bolezni?

Po teoriji Paulinga in Ratha se proces bolezni začne na ravni žilne stene. Arterije niso zgolj pasivne cevi, temveč dinamična tkiva, ki se nenehno obnavljajo. Ključni gradnik njihove strukture je kolagen, ki zagotavlja mehansko stabilnost in prožnost.

Za sintezo kolagena je nujno potreben vitamin C. Če tega vitamina primanjkuje, se zmanjša sposobnost telesa za obnovo mikropoškodb, ki nastajajo zaradi stalnega mehanskega pritiska krvi na žilne stene.

Prav zato se v tej teoriji povezava med vitaminom C in srcem razume širše, kot zgolj vprašanje prehranskega vnosa.

Po tej razlagi se ateroskleroza začne kot proces "popravila", ko telo skuša poškodovana mesta stabilizirati z nalaganjem različnih snovi, kar sčasoma vodi v nastanek oblog.

Ateroskleroza kot odziv telesa: drugačen pogled na nastanek oblog

Pomembna posledica takšnega razmišljanja je sprememba perspektive. Aterosklerotične obloge niso nujno primarni vzrok bolezni, temveč lahko predstavljajo sekundarni odziv telesa.

Nalaganje plakov je v tej teoriji razumljeno kot obrambni mehanizem, s katerim telo preprečuje razpoke v oslabljenih žilah. Ob tem se odpira vprašanje, zakaj sploh pride do oslabitve žilne stene?

Odgovor, ki ga ponuja ta teorija, je kronično pomanjkanje esencialnih hranil, predvsem vitamina C, pa tudi drugih vitaminov, mineralov in aminokislin.

Lipoprotein(a) in ateroskleroza: zakaj je Lp(a) pomemben dejavnik tveganja

Poleg klasičnih lipidov se v "enotni teoriji" bolezni srca pojavlja tudi lipoprotein(a), znan kot Lp(a). Gre za posebno obliko lipoproteina, ki ima dodatno beljakovinsko komponento in se po nekaterih raziskavah močneje veže na poškodovana mesta v žilah.

Patent Paulinga in Ratha opisuje, da Lp(a) sodeluje pri nalaganju oblog in da lahko določene snovi vplivajo na njegovo vezavo na žilno steno.
V tem pogledu Lp(a) ni samo marker tveganja, temveč aktivni dejavnik v procesu ateroskleroze. Njegova vloga je posebej poudarjena pri posameznikih, ki imajo normalne vrednosti holesterola, a kljub temu razvijejo srčno-žilne bolezni.

Ljudje ne proizvajamo vitamina C in kaj to pomeni za zdravje žil

Večina živali lahko sama sintetizira vitamin C, medtem ko ljudje te sposobnosti nimamo. To pomeni, da smo popolnoma odvisni od prehranskega vnosa. Če ta ni zadosten, lahko pride do kroničnega pomanjkanja, ki se ne kaže nujno kot akutna bolezen (npr. skorbut), temveč kot dolgoročna oslabitev tkiv.

V tem okviru se pojavi tudi teza, da naj bi bila ateroskleroza zgodnja oblika kroničnega pomanjkanja vitamina C. Ta trditev za zdaj ostaja predmet razprav in ni splošno sprejeta v medicinski stroki.

Prehrana, mikrohranila in zdravje žil

Sodobna prehrana se bistveno razlikuje od prehrane v preteklosti. Velik delež hrane je predelane, toplotno obdelane ali dolgo skladiščene. Vitamin C pa je občutljiv na toploto, svetlobo in kisik, zato se med predelavo hitro razgradi.

Posledično lahko tudi ob zadostnem kaloričnem vnosu pride do pomanjkanja mikrohranil. Prav to pomanjkanje pa naj bi bilo tisto, ki dolgoročno vpliva na zdravje žil.
Poleg vitamina C se kot pomembni navajajo tudi drugi elementi, kot so vitamin E, vitamini skupine B,  magnezij ter aminokisline, lizin, prolin in arginin, ki sodelujejo pri presnovi in obnovi tkiv.

Vitamin C, aminokisline in mikrohranila kot prehranska podpora zdravju srca

Na podlagi teh izhodišč Pauling in Rath predlagata pristop, ki temelji na večjih vnosih specifičnih hranil. Ta pristop vključuje kombinacijo vitamina C, aminokislin in drugih mikrohranil, ki naj bi podpirali obnovo žilne stene.

V patentu je opisano, da lahko kombinacija askorbata (vitamina C) in snovi, ki zavirajo vezavo Lp(a), vpliva na proces ateroskleroze.

Teorija o povezavi med vitaminom C, zdravjem žil in aterosklerozo ponuja drugačen pogled na razumevanje srčno-žilnih bolezni. Namesto osredotočanja izključno na holesterol poudarja pomen žilne stene, kolagena in mikrohranil. Ker je razumevanje zdravja srca kompleksno, je smiselno upoštevati več vidikov, predvsem pa jih kritično ovrednotiti.

Mogoče vas bo zanimalo tudi:

 
Deli: